
Sej g. Bush kej druzga k ena žvina tut ni, en navaden prasc, k pride po ne vem kerga vraga, zato da bomo mi "bedni" slovenčki plačvali še višje davke.
Zakaj sm tko besna??!
Dons me je moj dragi povabil v Radovlco, pa sm že tko neki oklevala, pol sm si pa misnla, mah škodl mi pa ne bo, če bom šla mal iz Ljubljane vn. Da pride gospod Veliki mi je padl na pamet šele, ko mi je kolegica omenla, da so obvozi, ampak zjutri sm brala, da bo kao zaprta cesta samo med Brnikom in Brdom. NO PA NI BLA!!!!
Prvi obvoz me je napotil prot Vodicam in ko sm se pelala po ovinkasti gozdni cesti (bl ovinkast neb mogl bit), se je kr naenkrat pred mano nardila stoječa kolona, vsi so se neki obračal in kaj mi je preostal druzga, k da sm to nardila še jest. Pa spet nazaj v Vodice. Kam zdej??
Jah nč, tja k vsi ostali, čeprov jih je blo bl mal in naravnost prot Jeprci. Vozila sm se čez razno razna sela, k jih niti ne znam poimenovat, boh ne dej, da bi bla kje kakršna kol tabla z imenom kakšnega znanega slovenskega kraja. Pa sm se vozila za enim gorencom in molila k Bogu, da se voz res prot Gorenski. In tko sm se vozila, pa vozila, pa še kr vozila, doklr nism končno ugledala table z znanim imenom Zbilje!!! Seveda v Zbiljah ni blo nobene pametne table, pa sm šla kr mal na blef in sm se spet vozila, men se je zdel da celo večnost, dokler nism pršla, še sama sm komi vrjela - v Kranj. Vsa vesela, da sm končno v civilizaciji sm vozila po Kranju, se sprašvala, kje bom zagledala tablo za avtocesto in končno, od veselja sm že vriskala v avtu in potem spet šok!!!!
Izvoz na avtocesto - ZAPRT!!! Pa spet vozm po neki vukojebini, pa čez Naklo in še kaj jest vem kaj. Da sploh ne omenm, da sm mela že čist prazn tank in ker so gorenci pač gorenci, so ble vse pumpe že zaprte.
Sm umes že hotla ene 5x obrnt pa nazaj prot Ljubljani, sam kaj k sploh nism vedla v kero smer je Ljubljana.
No končn sm pršla, ne vem sicr kam, do pumpe, kjer so bli še avtomobili, vsa happy, kr bom loh nahranla mojga požrešnga pežojčka, sm nardila še lep prekršek in zapelala na pumpo in se ustavla pred štrikom, ki mi je zgovorno nakazval, da je pumpa že zaprta. Odprta je bla do 21. ure, pogledam na svojo uro - 21:03. Pa sej nism vedla al naj se jokam al smejim, al mogoče clo kričim.
Nč, šla lepo naprej, spet molila Boga, da bi biu moj Pežojček dons mal mn žejen kt ponavad in po uri in 20 min sm končno prišla do table: Radovljica 10 km!!!
Pr src mi je blo vsaj mejčkn laži in čez 9 minut sm bla končno na cilju!!!
Živčna pa tko, da sm tamauga najprej napizdila, pol pa si še pržgala cigaret, čeprou sm nehala kadit. In zdj sm na Gorenjskem.
Jupi!!!!!
Zakaj sm tko besna??!
Dons me je moj dragi povabil v Radovlco, pa sm že tko neki oklevala, pol sm si pa misnla, mah škodl mi pa ne bo, če bom šla mal iz Ljubljane vn. Da pride gospod Veliki mi je padl na pamet šele, ko mi je kolegica omenla, da so obvozi, ampak zjutri sm brala, da bo kao zaprta cesta samo med Brnikom in Brdom. NO PA NI BLA!!!!
Prvi obvoz me je napotil prot Vodicam in ko sm se pelala po ovinkasti gozdni cesti (bl ovinkast neb mogl bit), se je kr naenkrat pred mano nardila stoječa kolona, vsi so se neki obračal in kaj mi je preostal druzga, k da sm to nardila še jest. Pa spet nazaj v Vodice. Kam zdej??
Jah nč, tja k vsi ostali, čeprov jih je blo bl mal in naravnost prot Jeprci. Vozila sm se čez razno razna sela, k jih niti ne znam poimenovat, boh ne dej, da bi bla kje kakršna kol tabla z imenom kakšnega znanega slovenskega kraja. Pa sm se vozila za enim gorencom in molila k Bogu, da se voz res prot Gorenski. In tko sm se vozila, pa vozila, pa še kr vozila, doklr nism končno ugledala table z znanim imenom Zbilje!!! Seveda v Zbiljah ni blo nobene pametne table, pa sm šla kr mal na blef in sm se spet vozila, men se je zdel da celo večnost, dokler nism pršla, še sama sm komi vrjela - v Kranj. Vsa vesela, da sm končno v civilizaciji sm vozila po Kranju, se sprašvala, kje bom zagledala tablo za avtocesto in končno, od veselja sm že vriskala v avtu in potem spet šok!!!!
Izvoz na avtocesto - ZAPRT!!! Pa spet vozm po neki vukojebini, pa čez Naklo in še kaj jest vem kaj. Da sploh ne omenm, da sm mela že čist prazn tank in ker so gorenci pač gorenci, so ble vse pumpe že zaprte.
Sm umes že hotla ene 5x obrnt pa nazaj prot Ljubljani, sam kaj k sploh nism vedla v kero smer je Ljubljana.
No končn sm pršla, ne vem sicr kam, do pumpe, kjer so bli še avtomobili, vsa happy, kr bom loh nahranla mojga požrešnga pežojčka, sm nardila še lep prekršek in zapelala na pumpo in se ustavla pred štrikom, ki mi je zgovorno nakazval, da je pumpa že zaprta. Odprta je bla do 21. ure, pogledam na svojo uro - 21:03. Pa sej nism vedla al naj se jokam al smejim, al mogoče clo kričim.
Nč, šla lepo naprej, spet molila Boga, da bi biu moj Pežojček dons mal mn žejen kt ponavad in po uri in 20 min sm končno prišla do table: Radovljica 10 km!!!
Pr src mi je blo vsaj mejčkn laži in čez 9 minut sm bla končno na cilju!!!
Živčna pa tko, da sm tamauga najprej napizdila, pol pa si še pržgala cigaret, čeprou sm nehala kadit. In zdj sm na Gorenjskem.
Jupi!!!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar